Vključevanje nepravnih sklicev v zakonodajo: določanje meril in umestitev klavzul (poljska in evropska perspektiva)
DOI:
https://doi.org/10.4335/20.3.667-684(2022)Ključne besede:
splošne klavzule, zakonodajna politika, imena nepravnih meril, kraj uporabe klavzul v sistemu, vrsta političnega režimaPovzetek
Cilj študije je analiza vloge vključevanja nepravnih sklicev v zakonodajo v obliki splošnih klavzul v zakonskih pravnih redih. Glavne značilnosti zakonodajne politike določajo, da gre načeloma za racionalno dejavnost kljub dejstvu, da cilji sklicevanja niso popolnoma pregledni. Čeprav se klavzule na nadzorovan in točkovno utemeljen način nanašajo na nepravne vrednote, dejansko razširjajo področje sodne diskrecije, kar omogoča odstopanje od zakonodajnih namenov in pričakovanj v postopkih sodne uporabe prava. Zakonodajalci v poljskih in drugih evropskih pravnih redih poskušajo določiti funkcije splošnih klavzul z ustreznim poimenovanjem meril splošnih klavzul, z lociranjem klavzul v ustreznih segmentih pravnega sistema in normativnega akta ter z opredelitvijo pogojev za uporabo klavzul v določenem postopku odločanja. Oblika vseh teh dejavnosti je odvisna od različnih dejavnikov. Najpomembnejšo vlogo med njimi pa ima vrsta političnega sistema, v katerem se ustvarjajo klavzule in katerega lastnosti določajo način uporabe klavzul s strani sodišč v postopkih uporabe prava.
Literatura
Biernat T. (2020) On the Lawmaking Policy, Discretion and Importance of the Rule of Law Standards, Studia Iuridica Lublinensia, 29(3), pp. 67-86, http://dx.doi.org/10.17951/sil.2020.29.3.67-85.
Bröstl A. (2020) A Jigsaw for rainy Days – How to Put Together the Pieces: Sopurces of Law, Form of Law, Principles, Standards, Rules and Norms – to get a Consistent Picture of Law?, Studia Iuridica Lublinensia, 29(3), pp. 13-28, http://dx.doi.org/10.17951/sil.2020.29.3.13-27.
Dworkin R. (1978) Taking Rights Seriously (Cambridge: Harvard University Press).
Ehrlich E. (1913) Grundlegung der Soziologie des Rechts (München-Leipzig: Duncker & Humblot).
Forsthoff E. (1961) Lehrbuch des Verwaltungsrechts, Allgemeine Teil (München-Berlin: C.H. Beck Verlag).
Gruchmann L. (1983) Rechtssystem und nationalistische Justizpolitik, In: Broszat M. & Möller H. (eds.) Das Dritte Reich (München: C.H. Beck Verlag), pp. 83-103.
Haftl B. (2000) Das nationalsozialistische Willenstrafrecht (Berlin: Weissensee Verlag).
Harris D.J., O’Boyle M. & Warbrick C. (1995) Law of the European Convention on Human Rights (London: Butterworths).
Hedemann J.W. (1933) Die Flucht in die Generalklauseln, Eine Gefahr für Recht und Staat (Tübingen: J.C.B. Mohr).
Horak F (1969) Rationes Decidendi, Enstcheidungsbegründungen bei den alteren römischen Juristen bis Labeo (Aalen: Scientia Verlag).
Ihering R. (1884) Der Zweck im Recht (Leipzig: Breitkopf & Härtel).
Itoh H. (1970) How Judges Think in Japan, The American Journal of Comparative Law, 18(4), pp. 775-804, https://doi.org/10.2307/839013.
Kaser M. (1975) Das Römische Privatrecht, Die Nachklassischen Entwicklungen (München: C.H. Beck).
Kordela M. (2020) Inter- and Extra-Legal Axiology, Studia Iuridica Lublinensia, 29(3), pp. 29-38, http://dx.doi.org/10.17951/sil.2020.29.3.29-38.
Leszczyński L. (2001) Stosowanie generalnych klauzul odsyłających (Kraków: Zakamycze).
Leszczyński L. (2020) Open Axiology in Judicial Interpretation of Law and Possible Misuse of Discretion, Studia Iuridica Lublinensia, 29(3), pp. 39-54, http://dx.doi.org/10.17951/sil.2020.29.3.39-54.
Majer D. (1987) Grundlagen der nationalistichen Rechtssystems: Führerprinzip, Sonderrecht, Einheitspartei (Stuttgart: Kohlhammer).
Martin J.E. & Hanbury H.G. (1993) Modern Equity (London: Sweel & Maxwell).
Peters A. (2011) Soft Law as a New Mode of Governance, In: Diedrichs U., Reiners W. & Wessels W. (eds.) The Dynamics of Change in EU Governance (Northampton: Edward Elgar Publishing), pp. 21-51.
Pound R. (1960) The Formative Era of American Law (New Haven: P. Smith).
Rümelin M. (1921) Die Billigkeit im Recht (Tübingen: Mohr Siebeck).
Stubenrauch M. (1898) Commentar zur österreiche allgemeinen bürgerlichen Gesetzbuch (Wien: Manz’sche k.k. Hof-Verlags- und Universitätsbuchhandlung).
Taubenschlag R. (1969) Rzymskie prawo prywatne (Warszawa: Państwowe Wydawnictwo Naukowe).
Tuor P. (1934) Das Schweizerische Zivilgesetzbuch (Zürich: Polygraphischer).
Young M.K. (1986) The Japanese Legal System, History and Structure, In: Kitagawa Z. (ed.) Doing Business in Japan (New York: Mathew Bender), pp. 1-45.
